![LUGOS [navigacijska vrstica]](../../../x/banner4.gif){kind=small}
Roman Maurer
LaTeX je de facto standard za stavljenje matematičnih besedil. LyX je program za pisanje lepo strukturiranih besedil za okolje UNIX/X-Window, ki služi kot uporabniški vmesnik za LaTeX.
Profesor Donald E. Knuth s stanfordske univerze bo ostal znan po dveh velikih delih, s katerima si je pridobil občudovanje računalničarjev, matematikov, fizikov in piscev knjig:
Sredi osemdesetih let je Leslie Lamport v TeXu napisal okolje LaTeX (izg. láteh), ki svojo veliko priljubljenost dolguje dejstvu, da uporabnika ne obremenjuje z zoprnimi stavnimi podrobnosti, pač pa mu omogoča opis besedila z označevanjem, podobno kot v formatu HTML: v LaTeXu rečete ,,to je naslov, tole je naslov razdelka, tole je besedilo tega razdelka, taka in taka formula, še en naslov razdelka z besedilom, zdaj pa mi naredi še kazalo in indeks besed``. In LaTeX naroči TeXu, da to stori, rezultat pa izpiše na t. i. datoteko DVI (ang. DeVice Independent), ki jo lahko s posebnim programom izpišemo na praktično katerokoli izhodno enoto, ali pretvorimo v format PostScript ali PDF. Povprečno bister študent lahko uporablja LaTeX in morda bi ga tudi moral, saj omogoča, da se pisec osredotoči med pisanjem na vsebino besedila, obliko pa lahko določi pozneje.
LaTeX je v tem in prejšnjem desetletju zaradi velike zmogljivosti, možnosti avtomatizacije tvorbe besedil, ter podpore matematičnim formulam in referencam od prvega dneva, posvojila mednarodna znanstvena srenja, predvsem tista, ki rada piše lepe formule, in mu dodajala različne ,,priboljške``. Za primer, kako morajo izgledati formule v lepo stavljeni knjigi, vzemite v roke poljubno novejšo slovensko matematično knjigo - gotovo je nastala z LaTeXom. Za primer, kako te formule dandanes ne smejo več izgledati, vzemite poljubno slovensko ekonomsko knjigo - skoraj gotovo ni nastala z LaTeXom. Zaradi brezplačne naravnanosti sta TeX in LaTeX požela tudi velike simpatije piscev prostega programja. Dandanes za domorodni sistem LaTeXa velja Unix, kjer lahko iz sistema iztisnemo največ, PostScript pa je tako ali tako vmesna stopnja praktično vsakega tiskanja na kateremkoli Unixu.
LaTeX se je torej proslavil na področju pisanja člankov, knjig in dokumentacije, malo manj pa na področju domače uporabe, saj je bil še vedno težak za priučitev. Matematikom, fizikom in računalničarjem se je trud učenja LaTeXa stoterno povrnil, saj je bil načrtovan za polne strani enačb, že omenjenim ekonomistom in srednješolcem pa malo manj, saj vztraja na strukturiranem načinu zasnove spisa, predpregled pa je možen le po prevajanju izvorne datoteke v DVI ali PostScript. Današnja mladina pa, razvajena, hoče vse takoj videti na zaslonu. Nujno potrebno je bilo orodje, ki združuje preprostost uporabe s stavno močjo LaTeXa.
Takšno orodje se je res pojavilo leta 1995, ko je Matthias Ettrich napisal prvo različico programa LyX (izg. liks), prostega grafično orientiranega vmesnika za LaTeX. Sčasoma so se mu pridružili avtorji z vseh celin sveta in sistem je postajal vse uporabnejši. Avtorji se niso prenaglili; LyX že tri leta nosi število različice, manjšo od 1.0. Na letošnji konferenci v Köbenhavnu pa so se odločili, da je LyX zrel za širšo javnost - naslednja različica bo ponosno nosila številko 1.0, ki je že v fazi preizkušanja. Poglejmo ga pobliže.
Pregovor pravi, da so namestitve programja na delovne postaje Unix najpreprostejše od vseh operacijskih sistemov - disk s programom izročite svojemu sistemskemu administratorju in čez dva dni imate program nameščen. Če imate smolo (ali srečo), da ste sam svoj administrator, boste pri namestitvi LyXa potrebovali sistem Unix, prevajalnik za C++, programsko knjižnico XForms 0.88 (starejše različice LyXa delujejo tudi s 0.86 in 0.81), LaTeX2e, grafično okolje X Window in borih 5 MB prostora na disku za paket z vso dokumentacijo.
Kako lahko tak program porabi tako malo prostora? LyX ne odkriva tople vode. Dokončno stavljenje zaupa LaTeXu ali paketu SGMLTools, pretvorbo v PostScript programu dvips, predogled spisa programoma xdvi in gv, tiskanje Ghostscriptu, črkovanje pa programu ispell. Pri tem uporablja za Unix že znani princip lego kock: uporabite lahko to, kar že imate, če pa nimate, pa nič hudega. LyX deluje tudi brez vseh teh dodatkov (in še z drugimi), a brez delujočega sistema LaTeX boste lahko le napisali spis in ga izvozili v format za LaTeX, natisniti pa ga ne boste mogli.
Moj testni stroj je imel procesor Cyrix PR-166+, 32 MB RAM, sistem RedHat Linux, XForms 0.88, okenski upravljalnik fvwm. Ni zadnji krik mode, vem, toda avtorji LyXa baje poznajo ljudi, ki delajo z LyXom celo na 386DX40 z 8 MB RAM in so z njim povsem zadovoljni.
Namestitev opravi GNU-jevsko orodje autoconf. Če gre vse kot po maslu (pri meni je šlo), boste LyX namestili takole:
Če se vam prevajanje kje zatakne, lahko še vedno uporabite že prevedeno, statično povezano, izvedljivo datoteko za vaš operacijski sistem. Ljudje so prevedli LyX za vse razširjenejše Unixe in celo za OS/2 z grafičnim sistemom XFree (ne Presentation Manager!)../configure make make install
LyX poženete z ukazom ,,lyx`` v ukazni vrstici. Ob prvi prijavi si prilagodite nastavitve zaslonskih črk (slovenske so dostopne kot iso-8859-2), tipa papirja (A4), narekovajev ipd. in zadevo shranite v menuju Layout/Save layout as default.
Ne samo napišete, v LyXu besedilo napišete in opišete. LyX ponuja ,,skoraj WSYIWYG`` izgled spisov, ki jih pišete. ,,Skoraj`` zato, ker nekaterih podatkov na zaslonu ne vidite (npr. prelomov strani in vrstic), nekateri elementi besedila pa so dodatno poudarjeni (npr. formule z modro barvo). To je za pisanje zelo smiselno: pisec se lahko osredotoči na samo strukturo tega, kar želi napisati, pozemeljske podrobnosti pa prepušča trenutno najpopularnejšemu stavnemu sistemu - LaTeXu.
LyX že ponuja t. i. razrede, različne predloge za različne tipe besedila: za članke, knjige, pisma, poročila, prosojnice, spise SGML itn. Mogoče je narediti tudi svojo predlogo, a to ne bo šlo brez znanja LaTeXa. Za članke ter seminarske in diplomske naloge je najbolj uporaben razred ,,article``. V njem lahko pobarvamo del besedila in iz padajočega menuja izberemo njegov tip; gre morda za navadno besedilo, povzetek članka, ime razdelka, podrazdelka, ali odstavka, seznam, oštevilčeni seznam ali kaj drugega? LaTeX bo besedilo pravilno stavil, saj je označeno, pa tudi spremembe stila so tako zelo enostavne.
LaTeX je namenjen stavljenju matematičnih besedil in LyX tudi to lepo podpira. Formulo, tudi zelo zapleteno, oblikujemo v besedilu tam, kjer bo nastopala, v posebnem matematičnem načinu, imenovanem MathEd. Lahko jo preprosto sestavimo prek menujev z miško, ali kot kodo v TeXu, rezultat pa vseskozi spremljamo na zaslonu. Vnos formule s tipkovnico je najhitrejši, a zanj je potrebno bežno poznavanje ukazov LaTeXa. Če vnesete formulo z miško, vam LyX za vsak korak v spodnji vrstici (imenovani tudi ,,minibuffer``) izpiše ustrezno okrajšavo. Zapomnite si jo in naslednjič boste lahko formulo postavili brez klikanja. Zapletenejše dele formule lahko zaradi lažjega vnosa definirate tudi kot makroukaze. Formulo lahko tudi popravljate, preprosto tako, da kliknete nanjo, ali jo obiščete s kazalcem. To žal ne velja za razsežnost matematičnih matrik - v trenutni različici LyXa lahko matrikam le dodajate vrstice, sicer pa njihovo razsežnost določite le ob nastanku. Upajmo, da bo ta spodrsljaj v različici 1.0 popravljen.
V besedilo lahko vključujemo slike v formatu EPS (Encapsulated PostScript), po želji jim lahko določimo velikost ali jih zarotiramo. Slike in tabele lahko vključujemo v besedilo, kjer jih omenjamo, a običajno povemo LaTeXu, da gre za plovko - torej za del spisa, ki ga je najlepše prikazati na vrhu ali dnu strani, ali na posebni strani. Plovke lahko tudi opremimo s pojasnilom pod ali nad sliko oz. tabelo in z oznako, na katero se lahko sklicujemo v besedilu. Tabele so podprte kot se spodobi, res čudno, da niso tudi matrike v matematičnem načinu.
Prava poslastica so orodja za indeksiranje. Poleg običajnih opomb na dnu strani ali na robu, LyX že med delom izdeluje hipertekstno kazalo, ki ga lahko tudi vključimo v spis, pa tudi kazala slik, tabel in algoritmov mu niso tuja. Poljubno mesto v besedilu lahko označimo in se sklicujemo na njega, kar je uporabno predvsem pri matematičnih formulah. Ko kliknemo na sklicevanje, se prestavimo na mesto v besedilu, kjer nastopa ustrezna oznaka. Lahko se sklicujemo tudi na literarne vire, navedene na koncu spisa v razdelku Literatura ali na zunanjo bazo virov v standardnem formatu BibTeX.
Ostale lastnosti, za katere morda potrebujete dodatke, vključujejo uvoz datotek v formatih ASCII ali LaTeX, izvoz v oblike ASCII, LaTeX, DVI, PostScript ali SGML (s paketom SGMLTools in ustreznim razredom spisa), črkovanje s pritiskom na gumb, tiskanje in pošiljanje faksov, podpora mednarodnim jezikom; načeloma je mogoče tudi poslovenjenje menujev, uporaba sistema RCS za nadziranje različic spisov ...
Dokumentacija za LyX v formatu .lyx je priložena paketu in resnično vredna tiskanja. Končno uporabniški priročnik na sto straneh, ki uporabnika ne utruja s podrobno razlago o tem, da se tista reč na koncu kabla imenuje miška! V paketu so še prilagoditvena navodila, referenčni priročnik in priročnik za naprednejše uporabnike. Priložena je kopica primerov, kako narediti to ali ono. ,,Ma, ne morš' falit``, bi rekel znani kantavtor.
Morate občasno napisati tudi kakšno formulo? Pišete poročila ali seminarske naloge in se še niste povsem odločili za končno obliko? Pišete knjigo? Če ste na katerokoli vprašanje odgovorili pritrdilno in če niste vešči LaTeXa, brž obiščite spletno stran http://www.lyx.org/ in si prenesite izvod za svoj operacijski sistem! LyX ima trenutno še nekaj nedoslednosti, za resno delo z njim se boste morda pred pisanjem morali posvetovati z izvedencem za LaTeX, vendar je že sedaj zelo uporaben in se razvija v pravo smer.
Ste umetnik, ki rad da svojim delom kanček umetniške svobode? Naslov prvega poglavja v krepki pisavi, drugega v podčrtani, presledek več ali manj? Formule gledate le na televiziji? Potem razmislite še o drugih možnostih, LyX bi vas preveč omejeval s filozofijo načrtnega strukturiranja spisa.
Nekaj vmes? Tudi odgovor je nekaj vmes - razmislite o LyXu.